|
Četrtek, 18 Junij 2009 09:55 |
|
Motivirani z lanskim uspehom na področju raziskovalne dejavnosti smo se odločili, da se spet podamo na raziskovalno pot in se udeležimo 22. natečaja Zaupajmo v svojo ustvarjalnost.
Učenci so bili naklonjeni ideji, da raziščemo pojav laži med sošolci in da preverimo, ali mladi kolesarji varno kolesarijo. Priložnost, da si lahko izberemo privlačni in zanimivi temi, smo dobro izkoristili. Na začetku si nismo predstavljali, kolikšen bo obseg nalog. Hoteli smo izvedeti čimveč. Rezultat raziskovanja sta nalogi Ostržki tu in tam (raziskovalke: Tara V., Pia A. B., Andrea Megan S.) in Kolesarim - ne kolesarim (raziskovalci: Enej C., Maks P., Gašper P.).
Obdani z mnogimi zakaji in drugimi "ugankami" so učenci spraševali, anketirali, iskali odgovore in razvijali sposobnosti za opazovanje vedenja ljudi v različnih situacijah. Najbolj so učenci uživali v raziskovanju nepravilnosti in pri iskanju tistih podatkov, ki so jim bili v pomoč, da so lahko odgovorili na raziskovalna vprašanja. Po obdelavi množice podatkov so bili z rezultati zelo zadovoljni.
Obe skupini otrok sta izredno ustvarjalni in znata pridobivati znanje tudi na drugačen, sodobnejši način. Taka oblika dela jim vzbuja zanimanje, radovednost in dviguje samopodobo. Pridobivali so nove veščine raziskovanja - iskanje podatkov, terensko delo, tehnike zapisovanja informacij. Poglobili so sposobnosti medsebojne komunikacije in se odlično pripravili na predstavitev rezultatov opravljenega dela.
 
Iz nagradnega sklada Mestne občine Ljubljana smo prejeli nagradi za plakata in pohvale za sodelovanje. Oba nagrajena plakata bosta v jeseni 2009 razstavljena v atriju Mestne hiše. Nagrajence bosta ob odprtju razstave sprejela župan Zoran Jankovič in dr. Peter Krečič.
Alenka Redžepovič, mentorica 
|
|
Ponedeljek, 15 Junij 2009 21:12 |
Koliko pojémo?
Okusna hrana je že od nekdaj simbol dobrih časov, izobilja in tudi družabnosti. Jed, ki je prava paša za oči in usta, nam tekne še bolj, če jo zaužijemo v prijetnem okolju in v dobri družbi. Hrano je lepo deliti z drugimi.
V podaljšanem bivanju je prehrana pomembna sestavina učno – vzgojnega procesa. V naši šolski kuhinji pripravljajo 4 dnevne obroke. Odgovornost za kakovostno sestavo jedilnikov je na vodji šolske prehrane, ki opravlja strokovne naloge v zvezi z organizacijo, se povezuje s socialno in zdravstveno službo. Za nadzor nad higiensko, zdravstveno ustreznostjo in neoporečnostjo pripravljene hrane skrbijo tudi pristojne inšpekcijske službe.
Pravilno organizirana šolska prehrana je zelo pomembna. Vendar kljub temu, da je strategija dobro zasnovana, ne dosega vedno svojega namena. Osnovna celica za izvajanje smernic zdrave priporočene prehrane je družina, šele nato vrtci, osnovne šole …, v kateri se v zgodnjem otroštvu oblikujejo prehrambene navade in tudi razvade. Izbira zdrave hrane se ne začne v trenutku, ko jo nese otrok v usta, temveč že mnogo prej. Prehranske navade se od staršev prenašajo na otroke. Vpliv imajo tudi mediji s pozitivnimi in negativnimi reklamami. Najpomembnejša pravila zdrave prehrane ne vsebujejo zapovedi in prepovedi, temveč priporočila. Pomembni kriteriji zdrave prehrane so: zmernost, kakovost, raznolikost, uravnoteženost in naklonjenost zdravemu načinu življenja.
Razumljivo je, da šolska prehrana ne more biti po okusu prav vseh otrok. Otroci imajo različen tek, želje posameznikov se zato lahko upoštevajo le v omejenem obsegu.
Prav zato je psihološki vidik – motivacija enako pomemben kot fiziološki, na kar sem vodja oddelka zelo pozorna.
Od 09. 02. do 20. 02. 2009 je v 5. oddelku podaljšanega bivanja z učenci 4. razreda potekal projekt Koliko pojemo.
Pobudo so dali starši 4.a razreda na 3. roditeljskem sestanku. Starše je predvsem zanimalo, zakaj se njihovi otroci pritožujejo nad šolsko hrano.
Končni cilj je bil, da po dveh tednih merjenja dobimo vpogled v realno stanje in se o njem pogovorimo. Predvsem pa nas je zanimalo, katere jedi so bolj priljubljene in jih radi pojedo, in katere so tiste, ki ostanejo na krožniku skoraj nedotaknjene.
Z učenci smo se pogovorili, da se je potrebno navajati na »nove« okuse in da bodo vsako vrsto hrane vsaj malo poskusili preden jo odklonijo, saj vsak dan ne moremo jesti le tistega, kar imamo radi.
Na vprašanje, zakaj nisi pojedel/la, so pogosti odgovori: tega ne maram, nisem lačen/a, zanič je …
Zato smo se odločili, da bomo dnevno spremljali količino in vrsto hrane, ki je ostala na krožnikih. Za merjenje smo določili legendo in dnevno zapisovali kaj in koliko so učenci pojedli.
Stanje je bilo pri posameznikih zelo različno. Ob zaključku projekta je vsak učenec odnesel domov zabeležen popis svojega dvotedenskega merjenja. Staršem je bilo priporočeno, da ga v družini proučijo in poiščejo ustrezne dogovore in rešitve, ki bi bile za njihovega otroka najbolj učinkovite.
Zbrali smo nekaj skupnih ugotovitev:
- Zajtrk, ki naj bi bil energijsko in biološko najbolj bogat dnevni obrok, redno použije le 8 od 28 otrok, zato je dopoldanska malica za večino učencev prvi obrok.
- Za malico imajo radi: mlečni zdrob, cornflakes, grisine, čokoladni žepek, ledeni čaj, sokove, sezonsko sadje, pico, hot dog.
- Nimajo radi: vitaminskega namaza, skute s sadjem, mleka tetra, suhe salame.
- Učenci nimajo radi (jedi ne vzamejo ali je ne pojejo): frankfurtske juhe s hrenovko, korenčkove juhe, brokolijeve juhe, obare z žličniki, prežganke, zelenjavne juhe, fižolove juhe, sveže zelenjave, pese, zelene solate, kislega zelja, zelenjavnih polpetov, pečenice, rizi-bizija, zloženke s cvetačo, špinače, matevža, ražnjičev, govedine iz juhe, golaža.
- Priljubljene jedi: dunajski zrezek, makaroni z mesom, pire krompir, lazanja, kurje bedro, krompirjevi svaljki, tortelini, sladoled, palačinke, puran v omaki, jagodni sok, limonada, puding, testenine po milansko.
- Pri jedeh, ki jih niso vajeni od doma, se učenci zmrdujejo in tudi na prigovarjanje, naj jih vsaj poskusijo, ni bilo večjega uspeha.
Kritično smo ocenili osnovno oliko za mizo. Težko se uprejo klepetanju in tudi govorjenju s polnimi usti. Še bolj glasni so, kadar je v jedilnici več skupin otrok. Občasno ne uporabljajo ustreznega pribora.
Na prehranjevanje vpliva tudi dnevno razpoloženje posameznika, vedenje sošolcev in vzdušje v jedilnici, ki je pogosto moteče do take mere, da se kulturnega prehranjevanja ne da izvajati na način, kot smo si ga zamislili.
Predlogi:
- Učencem je potrebno ob obroku vedno ponuditi pijačo (hladno ali toplo, prilagojeno vremenskim pogojem).
- Analizirati, katera vrsta hrane gre pretežno v pomije in jo nadomestiti z drugo vrsto, ki bo kalorično in po sestavinah enakovredna.
- Jedilniki naj se pogosteje spreminjajo.
- Organizirati delavnice s ciljem, da se krepi pravilen in spoštljiv odnos do hrane.
- Sprotno zbiranje informacij, pripomb učencev, staršev in učiteljev o jedilnikih in upoštevanje le-teh.
- Izvesti organizacijske spremembe v jedilnici; v času kosila pa predvsem ločiti razredno stopnjo od predmetne.
- Uvesti dežurstvo učencev.
- Določiti jedilniški red, ki ga bodo uporabniki dosledno spoštovali.
Vodja
Alenka Redžepovič |
|
|
Projekti četrtih razredov OPB
